01/2022:30202
3.2.2. PLASTIČNI VSEBNIKI IN ZAPIRALA ZA FARMACEVTSKO UPORABO
3.2.2. PLASTIČNI VSEBNIKI IN ZAPIRALA ZA FARMACEVTSKO UPORABO
Plastični vsebniki za farmacevtsko uporabo so plastični izdelki, ki vsebujejo ali so namenjeni temu, da bodo vsebovali farmacevtski izdelek in so ali so lahko v neposrednem stiku z njim. Zapiralo je del vsebnika.
Plastični vsebniki in zapirala za farmacevtsko uporabo so izdelani iz materialov, vključno s polimeri, v katere lahko med postopkom izdelave plastike vgradijo nekatere aditive; ti materiali v svoji sestavi ne vsebujejo nobene snovi, ki bi jo bilo mogoče ekstrahirati z vsebino v količinah, ki bi spremenile učinkovitost ali stabilnost farmacevtskega izdelka ali predstavljale tveganje za toksičnost.
Pogosto uporabljeni polimeri so navedeni v Materialih, ki se uporabljajo za izdelavo vsebnikov (3.1 in podpoglavja).
Značilnosti in količine aditivov so določene z vrsto polimera, s postopkom, ki se uporablja za pretvorbo polimera v vsebnik in predvideno uporabo vsebnika. Aditivi so antioksidanti, stabilizatorji, mehčala, maziva, barvila in sredstva za blaženje zunanjih vplivov. Za vsak osnovni polimerni material, opisan v Farmakopeji, so navedeni sprejemljivi aditivi. Uporabljajo se lahko drugi aditivi, če jih za vsak primer posebej odobri organ, pristojen za izdajo dovoljenja za promet z zdravilom. Antistatična sredstva in sredstva za sprostitev iz kalupov se lahko uporabljajo samo za vsebnike za izdelke za peroralno uporabo ali za zunanjo uporabo, za katero so odobreni.
Ustreznost za predviden namen uporabe plastičnega vsebnika se določi ob upoštevanju celotne proizvodne sestave plastike, upoštevaje vse komponente, dodane med oblikovanjem vsebnika, tako da je mogoče oceniti morebitne nevarnosti. V utemeljenih primerih bodo morda potrebne dodatne podrobne informacije za oceno vpliva pri dolgotrajni uporabi in za ranljive skupine bolnikov. Plastični vsebnik, izbran za kateri koli izdelek, mora izpolnjevati naslednje zahteve:
- sestavine izdelka v stiku s plastičnim materialom, se na njegovo površino bistveno ne adsorbirajo in ne migrirajo bistveno v ali skozi plastiko;
- plastični material ne sprošča snovi v količinah, ki bi vplivale na stabilnost ali učinkovitost izdelka ali bi predstavljale tveganje za toksičnost.
Z uporabo enega ali več materialov, izbranih tako, da izpolnjujejo ta merila, se po natančno opredeljenem postopku izdelajo številni enaki tipski vzorci vsebnika in se dajo v praktično preskušanje v pogojih, ki posnemajo tiste za predvideno uporabo, vključno s sterilizacijo, kadar je primerno. Za zagotovitev, da ne pride do sprememb, ki bi škodovale kakovosti izdelka, se izvajajo raziskave kompatibilnosti vsebine z vsebnikom. Izvedeni preskusi vključujejo preverjanje odsotnosti sprememb fizikalnih lastnosti, oceno s prepustnostjo povezane spremembe mase, zaznavanje sprememb pH, preučevanje sprememb, ki jih povzroča svetloba, kemične teste in, kadar je primerno, biološke teste.
Metoda izdelave mora zagotavljati ponovljivost za kasnejšo proizvodnjo v velikem merilu, proizvodni pogoji pa so izbrani tako, da preprečijo možnost kontaminacije z drugimi plastičnimi materiali ali njihovimi komponentami. Proizvajalec izdelka mora zagotoviti, da so vsebniki, proizvedeni v velikem merilu, v vseh pogledih podobni tipskim vzorcem.
Rezultati preskušanja na tipskih vzorcih so veljavni, če:
- ni sprememb v sestavi materiala, kot je opredeljeno za tipske vzorce;
- ni sprememb v proizvodnem procesu, kot je opredeljen za tipske vzorce, zlasti kar zadeva temperature, ki jim je plastični material izpostavljen med pretvorbo ali nadaljnjimi postopki, kot je sterilizacija;
- se odpadni material ne uporablja.
Recikliranje odvečnega materiala, katerega narava in razmerja so dobro opredeljeni, se lahko dovoli po ustrezni validaciji.
Pod pogojem, da preskušana kombinacija izpolnjuje zahteve glede združljivosti vsebine in vsebnika, se materiali, opisani v Ph Eur., priznajo kot primerni za navedene posebne namene, kot je opredeljeno zgoraj.
